Davčne novice - April 2025

I. Novice

Informativni izračuni dohodnine za leto 2024

Finančna uprava je izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2024 in jih odpremila 31. marca 2025. Zavezanci so jih prejeli v prvih dneh aprila. Drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2024 bo odpremljen 30. maja 2025.

Rok za vložitev ugovora na prejete informativne izračune dohodnine je 30. april 2025. Zavezanci, ki do izdaje informativnega izračuna dohodnine niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, lahko to storijo v ugovoru.

Davčni zavezanci z obveznostjo doplačila dohodnine, morajo dohodnino doplačati do 30. maja 2025. Zavezanci lahko plačajo dohodnino tudi preko eDavkov preko gumba ePlačilo s karticami MasterCard, Visa, Maestro in Diners club, z rešitvami mobilne telefonije Flik, mBills in VALÚ ter spletno banko Bank@net. Na eDavkih je tudi možnost oddaje vloge za plačilo letne odmere dohodnine v največ treh obrokih.

Preveč plačana dohodnina bo zavezancem vrnjena na transakcijski račun do 30. maja 2025.

Izvajanje plačilnih storitev v času velikonočnih praznikov

V petek, 18. aprila 2025 ne bodo delovali evropski SEPA plačilni sistemi in TARGET, zato banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa.

Prav tako v petek, 18. aprila 2025, predvidoma med 7. in 11. uro ne bodo delovale storitve UJP zaradi tehnoloških posegov na informacijskem sistemu Uprave Republike Slovenije za javna plačila.

Plačilo davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti

Rok za oddajo obračunov davka od dohodkov pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti je bil 31. marec 2025. V kolikor je potrebno doplačilo davka, mora zavezanec doplačilo plačati v 30 dneh po predložitvi obračuna.

V primeru presežka plačanih obrokov akontacije nad davčno obveznostjo po obračunu, dobi zavezanec preveč plačane akontacije vrnjene v 30 dneh po predložitvi obračuna.

S predložitvijo novega obračuna se spremenijo zneski akontacij za tekoče obdobje. Če so obroki akontacije po novem obračunu višji, mora zavezanec razliko v višini obroka za že dospele obroke akontacije plačati pri prvem naslednjem obroku akontacije. Če pa je višina akontacij na podlagi novega obračuna nižja, se preplačila zapadlih in plačanih obrokov akontacije vrnejo v 30 dneh po predložitvi novega obračuna.

Vpogled v dohodke iz tujine in dohodke slovenskih izplačevalcev

Na eDavkih je po novem omogočen vpogled v dohodke iz tujine in dohodke slovenskih izplačevalcev (npr. plače, pokojnine in podobno).

Za prihodnja leta pa se napoveduje tudi možnost vpogleda še v ostale prejete podatke iz tujine (npr. finančne račune, dohodke preko spletnih platform in podobno).

Obračun DDV pri lepotnih in estetskih posegih

Pri nadzoru pravilnosti delovanja v dejavnosti izvajanja lepotnih in estetskih posegov Finančna uprava ugotavlja pogoste nepravilnosti pri obračunavanju DDV. V praksi se namreč dogaja, da izvajalci lepotnih in estetskih posegov pogosto ne obračunavajo DDV za opravljene storitve, saj menijo, da gre za storitve, ki so oproščene plačila DDV.

Finančna uprava pojasnjuje, da estetske operacije, ki niso posledica zdravljenja v smislu ohranjanja zdravja posameznika, temveč so posledica staranja in se opravijo zaradi subjektivnega razumevanja osebe, na kateri je tak poseg opravljen, niso oproščene plačila DDV.

II. Sodna praksa

Posojila med pravno osebo in povezanimi fizičnimi osebami

Družbeniki ali njihove povezane osebe pogosto preko dajanja posojil, ki se nikoli ne vrnejo, prikrito izplačujejo dobiček, ki se v tem primeru ne obdavči. 

Zadnja sodba Vrhovnega sodišča X Ips 27/2024 govori o tem, da je potrebno v davčnem postopku vse okoliščine sklenjenih transakcij v celoti preveriti in šele na njihovi osnovi presoditi, ali gre za nedovoljeno ravnanje zavezanca oziroma prikrito izplačilo dobička ali pa gre za resnično posojilno pogodbo ter šele na podlagi tega odločiti o morebitni obdavčitvi z dohodnino.

Posojilnega razmerja med pravno osebo kot posojilodajalcem in z njo povezano fizično osebo kot posojilojemalcem le zaradi pogodbeno nedoločenega roka za vračilo posojila (vračilo na poziv) ter pomanjkanja zavarovanja posojila, kadar posojilojemalec posojilo vrača, v takem primeru, kot je obravnavani, ni dovoljeno prekvalificirati iz posojila v obdavčljivo izplačilo povezani fizični osebi.

Finančna uprava izvaja nadzore nad posojili, ki jih od družb prejmejo družbeniki ali njihove povezane osebe, pri čemer upošteva sodno prakso in glede na vse okoliščine presoja resnično naravo konkretnih sklenjenih posojilnih pogodb.

Upravno sodišče je potrdilo davčno izogibanje pri nakupu lastnih deležev

Upravno sodišče je v ponovljenem postopku glede na napotila Vrhovnega sodišča iz sklepa X Ips 4/2024 dopolnilo postopek in izdalo sodbo št. I U 1720/2024-47, z dne 20. februar 2025. Upravno sodišče je presojalo, ali obstojijo razumni poslovni razlogi za transakcije odkupa lastnih deležev ali pa je glavni namen izvedenih transakcij le davčna ugodnost.

Upravno sodišče je opredelilo, da so navedeni posli izogibanje prejema obdavčljive dividende s prodajo deleža v zameno za neobdavčeno kupnino, ki pa je pogosto brez dejanske spremembe v ekonomskem lastništvu družbe. V navedeni sodbi je upravno sodišče odločilo, da je bil zavezančev glavni namen transakcij odkupa lastnih deležev in njihovega umika davčni prihranek in da gre posledično za davčno zlorabo.

III. Ostalo

Poročilo o davčnih informacijah

S prenosom direktive o razkrivanju davčnih informacij je v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) dodano novo poglavje Posebne določbe za nekatere družbe glede priprave poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki (70.e do 70.l člen). Novela ZGD-1 je začela veljati 18. decembra 2024.  

Poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki iz 70.f člena ZGD-1 bodo morale pripraviti tiste gospodarske družbe, ki so v skladu s 56. členom ZGD-1 zavezane k pripravi konsolidiranega letnega poročila, in druge družbe, če bo njihov prihodek ali konsolidirani prihodek na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja obakrat presegel 750,000.000 EUR in je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:

-       družba prek svojih odvisnih družb in/ali podružnic posluje v več državah (ne le v Sloveniji) ali

-       gre za skupino, torej družbe, ki so jih v Republiki Sloveniji ustanovile družbe iz tretjih držav (torej držav zunaj EU) in predstavljajo skupino.

Predhodno navedene družbe pripravijo poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in ga v enajstih mesecih po koncu poslovnega leta v skladu z 58. in 70.g členom ZGD-1 zaradi javne objave predložijo AJPES, ki ga javno objavi pred iztekom 12 mesecev po koncu poslovnega leta. To poročilo mora družba objaviti tudi na svoji spletni strani. Namesto obveznosti objave poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki na svoji spletni strani lahko družba na svoji spletni strani objavi le informacijo, da je njeno poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki javno objavljeno na spletni strani AJPES, namenjeni javni objavi letnih poročil.

Poročevalci bodo o določenih davčnih informacijah poročali v enotni elektronski obliki, ki bo še objavljena.

Odvisne družbe (ki izpolnjujejo merila za srednje ali velike družbe) in podružnice predložijo AJPES in objavijo na svoji spletni strani poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki tujega podjetja iz tretje države (zunaj EU), ki je zavezano pripraviti konsolidirano letno poročilo za najširši krog družb v skupini. V tem primeru veljajo enake obveznosti objave, kot zgoraj navedeno, z izjemo, da mora poročilo predloži v prevodu, če ni pripravljeno v slovenskem jeziku.

Skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora

Od 1.1.2025 se uporablja nov način izračuna zneska bonitete, ki se všteva v davčno osnovo, če delodajalec zagotovi skupinsko zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora.

Če delodajalec zagotovi skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora, znesek bonitete na delojemalca, znaša 1 % dohodka iz delovnega razmerja, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu.

Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, znaša boniteta za vsak mesec vključenosti v zavarovanje 1 % dohodka, ki se všteva v davčno osnovo, prejetega v posameznem mesecu pri delodajalcu, vendar ne manj kot 2 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Če delojemalec ne prejema rednega mesečnega dohodka iz zaposlitve pri delodajalcu, se šteje, da je boniteta prejeta ob izplačilu dohodka tudi za vse mesece pred mesecem izplačila dohodka, v katerih ni bilo izplačanega dohodka, oziroma na zadnji dan davčnega leta.