Strokovnost na področju trajnostnega razvoja v upravnem odboru: več kot le kljukanje zahtev

Upravljanje je ključni steber večine trajnostnih okvirov (Task Force on Climate-Related Financial Disclosures – TCFD; Task Force on Nature-Related Financial Disclosures – TNFD) ali standardov (Evropski standardi trajnostnega poročanja – ESRS; IFRS standardi za trajnostna razkritja – SDS). Ena izmed ključnih zahtev teh okvirov in standardov je, da vodilni kadri pridobijo dodatno znanje in strokovnost na področju podnebnih sprememb oziroma trajnostnega razvoja. Vendar pa pogosto ta proces postane zgolj formalno izpolnjevanje obrazca, kjer je bistven le certifikat o udeležbi na usposabljanju s področja trajnostnega razvoja ali podnebnih sprememb. V tem članku si zastavljamo naslednja vprašanja:

•           kaj za direktorja pomeni imeti strokovnost na področju trajnostnega razvoja?
•           Kakšna vrsta strokovnosti na področju trajnostnega razvoja je potrebna v upravnem odboru?

Trajnostna in podnebna strokovnost: implicitna zahteva

Ključna značilnost standardov in okvirov na področju podnebja in trajnostnega razvoja je močan poudarek na preglednosti in razkritjih. Zato ni izrecne zahteve, da vodstvo mora imeti določeno raven znanja in strokovnosti na področju trajnostnih tem. Vendar pa med ostalimi obstajajo zahteve za naslednja razkritja:

• “kako organ(i) ali posameznik(i) določijo obstoj ustreznih veščin in kompetenc ali potrebo po njihovem razvoju za nadzorovanje strategij, oblikovanih za odzivanje na tveganja in priložnosti, povezane s trajnostjo;” (IFRS S1, odst. 27 a-ii) 
• “kako organ(i) ali posameznik(i) upoštevajo tveganja in priložnosti, povezane s trajnostjo, pri nadzoru strategije organizacije, njenih odločitev o večjih transakcijah ter njenih procesov upravljanja tveganj in sorodnih politik, vključno s tem, ali so organ(i) ali posameznik(i) upoštevali kompromisne odločitve, povezane s temi tveganji in priložnostmi;” (IFRS S1, odst. 27 a-iv). 
• “strokovnost in veščine svojih upravnih, vodstvenih in nadzornih organov na področju trajnostnih vprašanj, ali dostop do teh strokovnosti in veščin.” (ESRS 2, odst. 20 c). 
• “ali in kako se merila za uspešnost, povezana s trajnostjo, upoštevajo kot merila uspešnosti vodstva in ali so upoštevana v načinih nagrajevanja;” (ESRS 2, odst. 29 c). 

Zato mora imeti vodstvo dovolj znanja in strokovnosti za določitev, katere trajnostne veščine so potrebne znotraj podjetja, za razumevanje, kako lahko trajnostna vprašanja vplivajo na poslovni model in strategijo organizacije ter za premislek, kako se meri uspešnost na področju trajnostnega razvoja in kako jo lahko integriramo v sisteme nagrajevanja.

Vloga »hudičevega advokata« na področju trajnostnih tveganj in priložnosti

Kot sta zapisala Taylor III in Kay (2011, str. 224-225), je “najpomembnejša naloga upravnega odbora v kontekstu upravljanja tveganj ta, da deluje kot »hudičev advokat« oz. nasprotnik… z izzivanjem predpostavk upravljalcev tveganj in z domnevanjem negativnih scenarijev. Izkušen direktor bo nadgradil to vlogo s postavljanjem najslabših možnih scenarijev, saj intuitivno ve, kako postavljati prava vprašanja.”[1]

Ali ste kot direktor sposobni sodelovati v vlogi nasprotnika v diskusiji glede podnebnih in trajnostnih vprašanj? To je ključno vprašanje, ki si ga morajo direktorji zastaviti, ko ocenjujejo svojo strokovnost na področju trajnostnega razvoja in podnebnih sprememb. Prvič; z direktorjem, ki je strokovnjak za trajnost ali podnebje, lahko zagotovimo, da je sposoben izzvati sogovornike pri različnih vprašanjih glede trajnosti. Še bolj koristno pa je, če lahko to stori več članov v upravnem odboru – tudi direktorji niso imuni na "skupinsko razmišljanje" (groupthink). Po teoriji skupinskega razmišljanja, ki jo je uvedel Janis Irving, se lahko zgodi, da člani skupine pretirano cenijo predvsem harmonijo skupine, kar ustvarja stanovsko kulturo, v kateri se ideje in predlogi vodje sprejemajo nesporno in neovirano. Na koncu so „rezultati uničujoči: izkrivljen pogled na realnost, pretiran optimizem, ki povzroča prenagljene in nepremišljene politike, ter zanemarjanje etičnih vprašanj.“ (Hart, 1991, str. 247)[2]. Skupinsko razmišljanje v upravnem odboru lahko vodi do tega, da se tveganja, povezana s trajnostjo, pomembno spregledajo ali podcenijo. Da bi to preprečili, je ključno priporočilo “formalizirati vlogo 'nasprotnika' in to vlogo rotirati med člani skupine na vsakem sestanku.”[3] Imeti več članov odbora z zadostnim znanjem o trajnostnem razvoju, da lahko izzovejo kolektivno mnenje, bi bilo zelo koristno.

Drugič, direktorji so imenovani, ker imajo bogato znanje in izkušnje (finance, operacije, strategija ali trajnostni razvoj), ki so dragocena za podjetje. Njihova strokovnost sega na različna področja in vsak direktor prinaša edinstven nabor veščin in kompetenc, ki koristijo upravnemu odboru. Vendar pa trajnostni razvoj ne bi smel biti ločeno področje, ki je odmaknjeno od preostalega poslovanja. Trenutni trend, ki ga opažamo, je, da trajnostni razvoj prežema številna področja poslovanja (operacije, strategija, finance, logistika, marketing itd.). Pomembno je, da se znanje o trajnostnem razvoju prenese v vse poslovne funkcije, pri čemer morajo direktorji dajati zgled. Če je osnovna strokovnost direktorja na področju financ, bi bilo ključno, da razume, kako lahko različna vprašanja, povezana s trajnostjo, vplivajo na finančno uspešnost in položaj podjetja.

Raznolikost strokovnosti na področju trajnostnega razvoja in raznolikost v upravnem odboru

Trajnostni razvoj je zelo široka tema, ki je pogosto zajeta v okviru okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) vprašanj. Temeljne teme vključujejo podnebne spremembe, naravo in biotsko raznovrstnost, onesnaževanje, človekove pravice, lokalne skupnosti, raznolikost in vključevanje, razlike v plačah med spoloma itd. Vendar pa se na splošno le določeno število teh tem šteje za pomembne, kar pomeni, da so za podjetje in njegove deležnike najpomembnejše. Spodbujanje razgovorov o bistvenih trajnostnih temah med člani upravnega odbora bo izboljšalo upravljanje tveganj in prispevalo k strateškim vidikom vodstva.

Številna trajnostna vprašanja so tudi medsebojno povezana. Ne le, da krčenje gozdov vpliva na podnebne spremembe, saj drevesa shranjujejo ogljik, temveč ohranjanje gozdov pogosto vključuje tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, kot na primer z avstralskimi staroselci. Z razvojem celostnega pristopa k trajnostnemu razvoju bi upravljavski organi izboljšali učinkovitost strategije trajnostnega razvoja na način, da bi hkrati obravnavali več povezanih trajnostnih vprašanj in izboljšali analizo tveganj z boljšim razumevanjem sistemskih tveganj. Eden od načinov za dosego tega cilja je, da vsak član upravnega odbora pridobi vsaj nekaj osnovnega znanja o vseh trajnostnih temah, ki so pomembne za organizacijo. S tem bi direktorji verjetno razumeli povezave med trajnostnimi temami ter celostno pristopili k trajnostnim strategijam, tveganjem in priložnostim.

Nekatere akademske študije poudarjajo, da ima raznolikost porekla pozitivne učinke na vprašanja glede trajnosti. Tako na primer britanska podjetja, ki imajo v revizijski komisiji strokovnjakinjo, ki nima računovodskega ozadja, običajno bolje razkrivajo emisije ogljikovega dioksida.[4] Francoska podjetja s tujim direktorjem običajno dosegajo boljše rezultate glede emisij in razkritij o emisijah ogljikovega dioksida. [5] Raznolikost ni le trajnostna tema na očeh upravnih odborov, temveč bi se morala odražati tudi v sestavi upravnih odborov, da bi se tako bolje soočili s trajnostnimi izzivi.

[1] Taylor III, P. L., & Kay, H. L. (2010). Zelena uprava kot nujnost za podnebne spremembe: imenovanje strokovnjaka za podnebne spremembe v revizijsko komisijo. U. Balt. J. Envtl. L., 18, 215.

[2] Paul’t Hart. (1991). Irving L. Janis, Žrtve skupinskega razmišljanja. Politična psihologija, 247-278.

[3] O'Connor, M. A. (2002). Odbor Enron: nevarnosti skupinskega razmišljanja. U. Cin. L. Rev., 71, 1233, kot navaja Taylor III, P. L., & Kay, H. L. (2010). Zelena uprava kot nujnost za podnebne spremembe: imenovanje strokovnjaka za podnebne spremembe v revizijsko komisijo. U. Balt. J. Envtl. L., 18, 215.

[4] Abbasi, K., Alam, A., Bhuiyan, M. B. U., & Islam, M. T. (2024). Ali strokovnost ženske direktorice v revizijski komisiji vpliva na razkritja ogljičnih emisij? Dokazi iz Združenega kraljestva. Journal of International Accounting, Auditing and Taxation, 55, 100618.

[5] Mardini, G. H., & Elleuch Lahyani, F. (2022). Vpliv tujih direktorjev na uspešnost in razkritje emisij CO2: empirični dokazi iz Francije. Sustainability Accounting, Management and Policy Journal, 13(1), 221-246.