Tax News - February 2026

I.      DAVKI FIZIČNIH OSEB

Za leto 2025 je rok za oddajo napovedi kapitalskih dobičkov, dividend, obresti, dohodkov iz oddajana premoženja v najem in dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov 2. 3. 2026. Napoved se odda preko portala eDavki.

Kapitalski dobički

Kapitalski dobički predstavljajo dobiček, ki ga fizične osebe ustvarijo s prodajo ali drugo obliko odsvojitve kapitala, vključno z nepremičninami, vrednostnimi papirji, deleži v gospodarskih družbah in investicijskimi kuponi. V skladu z določbami Zakona o dohodnini (ZDoh-2) so kapitalski dobički obdavčeni z dohodnino po cedularni davčni stopnji 25 %. Davčna stopnja se postopoma zmanjšuje glede na dolžino imetništva kapitala. Če je kapital v lasti več kot 5 let, se stopnja zniža na 20 %, po 10 letih na 15 %, medtem ko je po 15 letih imetništva kapitalski dobiček oproščen obdavčitve.

Dividende

Dividende predstavljajo izplačilo dobička podjetja delničarjem ter druge dohodke, dosežene na podlagi lastniškega deleža. V skladu z veljavno davčno zakonodajo so dividende obdavčene po cedularni davčni stopnji 25 %. Pri napovedi dividend iz tujine lahko zavezanci uveljavljajo že plačan davek, ki ga je pri izplačilu odtegnila država vira. Slovenija priznava plačani davek v tujini do višine, ki je določena v konvenciji o izogibanju dvojnega obdavčenja med Slovenijo in državo, iz katere izvirajo dividende. V praksi se lahko zgodi, da izplačevalec odtegne celoten davek in ne upošteva določb konvencije. V takšnem primeru lahko prejemnik dividende v državi vira zahteva vračilo preplačanega davka.

Obresti

Obresti so dohodki, ki jih fizične osebe prejmejo na podlagi posojil, depozitov ali drugih oblik naložb. Obresti se obdavčujejo po cedularni davčni stopnji 25 %. V Sloveniji so obresti na bančne vloge do 1.000 EUR oproščene davka. Oprostitev velja za obresti, prejete na bančne vloge pri bankah in hranilnicah v Sloveniji ter drugih državah članicah EU.

Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

Dohodki iz oddajanja premoženja v najem so dohodki, doseženi z oddajanjem nepremičnin in premičnin v najem. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem se obdavčuje po cedularni davčni stopnji 25 %. Davčna osnova je dosežen dohodek, ki se zniža za normirane stroške v višini 10 %.

Dobički od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

Davčne stopnje za dobičke od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov so sledeče:

do prvega leta imetništva je davčna stopnja 40 %, od prvega do petega leta 27,5 %, od petega do desetega leta 20 %, od desetega do petnajstega leta 15 %, od petnajstega do dvajsetega leta pa 10 %. Po dvajsetem letu imetništva davka ni. Od davčnega leta 2026 naprej velja enotna 25% davčna stopnja ne glede na dobo imetništva.

II.    SAMOZAPOSLENI IN DOHODNINA

Predlog sprememb za samostojne podjetnike: prožnejši sistem normirancev in nižji prispevki

Za samostojne podjetnike in normirance se obetajo pomembne zakonodajne spremembe, ki naj bi začele veljati po sprejetju novele zakona v državnem zboru. Glavni cilj predlaganih ukrepov je razbremenitev manjših in sezonskih podjetnikov.

Na področju normiranih odhodkov se predlaga omilitev dosedanje petletne prepovedi ponovnega vstopa v sistem. Po novem bi se ta rok za večino zavezancev skrajšal na tri leta. Za tiste, ki opravljajo dejavnost sezonsko ali z omejenim obsegom poslovanja, pa bo omogočen tudi hitrejši ponovni vstop.

Spremembe so namenjene predvsem preprečevanju neupravičenih omejitev za podjetnike, ki imajo neenakomeren tok prihodkov in zaradi narave dela ne morejo enakomerno poslovati skozi vse leto.

Pomembna novost se nanaša tudi na socialne prispevke. Samozaposleni z letnimi prihodki, nižjimi od 30.000 EUR, bodo po novem plačevali bistveno nižje minimalne prispevke, in sicer približno 400 EUR mesečno namesto dosedanjih okoli 640 EUR. Osnova za izračun minimalnih prispevkov bo vezana na minimalno in ne več na povprečno plačo.

Namen nove ureditve je izboljšati konkurenčnost, socialni položaj samozaposlenih ter spodbuditi stabilnejše opravljanje dejavnosti.

III.  PLAČE IN DELOVNA RAZMERJA

Določen znesek minimalne plače za 2026

V skladu z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) in novim izračunom minimalnih življenjskih stroškov za leto 2025 je bil določen nov znesek minimalne plače za leto 2026. Minimalna plača za delo, opravljeno od 1. 1. 2026 dalje, znaša 1.481,88 EUR.

Novosti uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino od 1. 1. 2026

S 1. 1. 2026 velja posodobljena Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki določa višje neobdavčene zneske dnevnic.

IV. SOCIALNA ZAVAROVANJA

Z 1. 1. 2026 je začela veljati novela ZPIZ‑2O, ki dopolnjuje določbe o obvezni vključitvi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Spremembe se nanašajo na:

• zaposlene pri tujih delodajalcih, ki delajo v Sloveniji,
• družbenike in poslovodne osebe, tudi v čezmejnih strukturah.

Zavarovanje zaposlenih pri tujih delodajalcih (14. člen)

Nov 8. odstavek določa obvezno zavarovanje za osebe, zaposlene pri delodajalcu iz države zunaj EU/EGP/Švice, če delo opravljajo v Sloveniji, razen če mednarodna pogodba določa drugače. To pomeni, da so napoteni delavci tretjih držav brez bilateralnih sporazumov zavezani vključitvi v slovenski socialni sistem.

Družbeniki in poslovodne osebe (16. člen)

Spremenjeni člen jasneje določa krog oseb, ki se morajo obvezno zavarovati:

• družbeniki in ustanovitelji zavodov, ki so hkrati poslovodne osebe,
• osebe z posrednim lastništvom prek obvladujočih družb,
• družbeniki in poslovodne osebe tujih družb (EU/EGP/Švica ali držav s sporazumom), če se zanje uporablja slovenska zakonodaja.

Zavarovanje se prizna za polni zavarovalni čas, razen kjer zakon določa drugače. Namen spremembe je zajeti primere, kjer ima družba center interesov v Sloveniji ali ima poslovodna oseba stalno prebivališče v Sloveniji.

V.   MEDNARODNO POROČANJE IN TVEGANJA

Intrastat novosti za leto 2026

Z letom 2026 se je spremenila vrednost vključitvenih pragov, nad katerimi je podjetje zavezano za poročanje za Intrastat. Vrednost vključitvenega praga za prejeme po novem znaša 300.000 EUR, za odpreme blaga pa 280.000 EUR. Poleg tega so na spletni strani Statističnega urada RS objavljana posodobljena Intrastat navodila za leto 2026.

Nov seznam tveganih držav

Objavljen je nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma.

Na seznam tveganih držav, ki so nanj uvrščene na podlagi delegirane uredbe EU, za katere se izvaja obvezno strožje spremljanje, so uvrščene države Ruska federacija, Bolivija in Britanski Deviški otoki, iz seznama pa so umaknjene Burkina Faso, Južna Afrika, Mozambik, Nigerija, Mali in Tanzanija. Burkina Faso, Južna Afrika in Mozambik so s tem v celoti črtani iz seznama tveganih držav.

VI. SODNA PRAKSA

Vrhovno sodišče je v sodbi X Ips 22/2023 pojasnilo, kako se določa rok, v katerem lahko davčni organ začne obnovo davčnega postopka, kadar so bila nova dejstva ugotovljena v davčnem inšpekcijskem nadzoru. Sodišče je presodilo, da kadar nadzor in odločanje o obnovi vodi isti organ, rok začne teči že od trenutka, ko organ nova dejstva dejansko ugotovi, in ne šele ob kasnejši sestavi zapisnika o nadzoru.

Takšna razlaga pojasnjuje časovni okvir, v katerem lahko organ poseže v že izdane odločbe, ter tako prispeva k večji pravni predvidljivosti in varnosti davčnih zavezancev glede morebitnih kasnejših posegov v njihove odmere.