Davčne novice - Julij 2025

Obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo

Z uveljavitvijo Zakona o dolgotrajni oskrbi se uvaja novo obvezno socialno zavarovanje, in sicer prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se bo pričel obračunavati od 1. julija dalje. Prvič bo prispevek obračunan pri julijskih plačah oziroma pokojninah.

Zavezanci za plačilo prispevka so:

-       delavci v višini enega odstotka bruto plače,

-       delodajalci v višini enega odstotka bruto plače,

-       upokojenci v višini enega odstotka neto pokojnine,

-       samozaposleni in kmetje s prijavljeno dejavnostjo v višini dveh odstotkov plače.

Doplačilo dohodnine za leto 2024 s SEPA direktno obremenitvijo

Zavezanci, ki so prejeli drugi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2024 in jim iz tega izhaja doplačilo, lahko svoje obveznosti poravnajo tudi z direktno obremenitvijo. Pogoj za to je pravočasno in veljavno soglasje za SEPA direktno obremenitev, oddano prek portala eDavki. Plačilo mora biti izvedeno najkasneje do 30. julija 2025, zato mora FURS najkasneje dva delovna dneva pred tem poslati plačilni nalog banki.

Soglasje za SEPA direktno obremenitev lahko odda vsak zavezanec, ki uporablja eDavke in je prijavljen v sistem eVročanja. Obvestilo o nameravani obremenitvi računa zavezanec prejme 14 dni pred izvršitvijo naloga, ugovor pa lahko vloži najkasneje pet delovnih dni pred plačilom. V primeru neporavnanih zapadlih obveznosti nalog za direktno obremenitev ne bo pripravljen.

Spremembe Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

Predlog sprememb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je potrdil Odbor Državnega zbora za finance, predvideva pomembne spremembe glede dostopa do podatkov v registru dejanskih lastnikov. Ključna novost je uvedba pogoja upravičenega interesa kot predpogoja za vpogled v podatke – ta mora biti povezan z odkrivanjem oziroma preprečevanjem pranja denarja in s tem povezanimi kaznivimi dejanji. Polni dostop bodo ohranili nadzorni in preiskovalni organi, ter določeni finančni zavezanci, kot so banke, zavarovalnice in druge pooblaščene institucije.

Pomembna novost je tudi širitev kroga upravičencev do povratnih informacij iz postopkov urada za preprečevanje pranja denarja. Po novem bodo te informacije prejemali tudi subjekti, ki so bili vključeni v postopke kot vir podatkov, ne zgolj prijavitelji. Namen spremembe je zagotoviti večjo pravno varnost strank in zmanjšati neupravičeno zapiranje računov.

Zakonodajalec prav tako predlaga, da častni konzuli v Sloveniji ne bodo več uvrščeni med politično izpostavljene osebe (PEP). V primerjavi z drugimi državami članicami EU je bila Slovenija pri tej opredelitvi precej strožja, kar je v praksi povzročalo poslovne omejitve, ki jih novela odpravlja. Zavezanci pa bodo še naprej dolžni opraviti poglobljen pregled, če bo tveganje transakcije to zahtevalo.

Spremembe Zakona o urejanju trga dela

Vlada je 17. junija 2025 sprejela predlog novele Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), katerega ključni cilj je izboljšanje varnosti in pravic delavcev ter povečanje učinkovitosti ukrepov na trgu dela. Novela med drugim zvišuje najnižje in najvišje zneske denarnega nadomestila za brezposelnost ter ukinja dosedanjo izjemo za obmejne delavce. Prav tako uvaja novo storitev zavoda – zaposlitveno podporo – za lažje vključevanje brezposelnih v delovno okolje.

Pomembne novosti zadevajo tudi začasno delo upokojencev, študentov in dijakov. Dvignjena je mesečna omejitev ur za upokojence, usklajujejo se urne postavke, dopolnjuje se pravna podlaga za posredovanje dela preko zavoda. Na področju agencijskega dela se zaostrujejo pogoji delovanja, višina bančne garancije pa se povečuje. Zavod bo lahko zavrnil sodelovanje z delodajalci, ki kršijo delovno ali davčno zakonodajo.

Novela vključuje tudi ukrepe za podaljševanje delovne aktivnosti starejših. Delavcem nad 59 let, ki prejemajo denarno nadomestilo, se omogoča zaposlitev s krajšim delovnim časom (80 %), pri čemer bodo prejemali 90 % osnovne plače, ob ohranitvi polnih pokojninskih pravic. Ukrep izključuje možnost nadurnega dela in dodatnega dela prek civilnih pogodb ter omogoča sorazmerno izplačilo dela pokojnine.

Obveznost plačila razlike trošarine ob zvišanju cen cigaret in tobaka

Finančna uprava RS obvešča, da se bodo 7. julija 2025 zvišale drobnoprodajne cene (DPC) drobno rezanega tobaka in cigaret, zaradi česar nastane obveznost obračuna razlike trošarine. V skladu z Zakonom o trošarinah morajo zavezanci, ki imajo zaloge teh izdelkov zunaj trošarinskih skladišč, na dan 6. julija 2025 evidentirati zalogo in predložiti ustrezen obračun trošarine na obrazcu TRO-RAZ.

Izpolnjeni obrazec je treba oddati preko informacijskega sistema E-TROD najpozneje do 21. julija 2025. Če razlika v trošarini presega 10 evrov, jo je treba poravnati do 4. septembra 2025 na prehodni davčni podračun države. Seznami novih in starih cen so dostopni na spletni strani FURS, kjer so objavljena tudi navodila za pravilno oddajo obračuna.

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti je določena kot vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk.

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne dne 1. julija 2025, in znaša 10,15 odstotka.

 Sodna praksa

Vrhovno sodišče: Variabilni del kupnine za poslovni delež, izplačan pred uveljavitvijo novele ZDoh-2V leta 2020, je obdavčen kot dobiček iz kapitala

Vrhovno sodišče je v zadevi X Ips 42/2024 odločilo, da je variabilni del kupnine, dogovorjen v pogodbi o prodaji poslovnega deleža, izplačan pred uveljavitvijo novele ZDoh-2V leta 2020, obdavčen kot dobiček iz kapitala, čeprav je bil prejet naknadno in njegova višina ob sklenitvi pogodbe še ni bila znana. S tem je odpravilo odločitev Upravnega sodišča, ki je tak dohodek štelo kot drug dohodek.

V konkretnem primeru je davčni zavezanec v letu 2017 prodal poslovni delež, poleg fiksne kupnine pa mu je pogodba priznala še dodatna izplačila v letih 2018 in 2019, odvisna od uspešnosti družbe. Finančna uprava je te prihodke obdavčila kot druge dohodke, kar je podprlo tudi Upravno sodišče. Vrhovno sodišče pa je poudarilo, da gre za dohodek iz naslova odsvojitve kapitala, torej za dobiček iz kapitala, četudi je bil delno izplačan kasneje.

Sodba pojasnjuje, da so tudi variabilna izplačila, povezana z osnovno pogodbo o prodaji deleža, obravnavana kot dohodek iz kapitala. Do uveljavitve novele ZDoh-2V leta 2020, ki jih izrecno uvršča med dividende, jih je bilo treba obdavčiti kot dobiček iz kapitala.