Davčne novice - Marec 2026

I.      DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IN DOHODKOV IZ DEJAVNOSTI

Rok za oddajo obračuna DDPO

Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) se približujejo enemu najpomembnejših letnih rokov v davčnem koledarju. Za zavezance, katerih davčno obdobje sovpada s koledarskim letom, je rok za predložitev obračuna davka za leto 2025 določen na 31. marec 2026. Predložitev obračuna je obvezna in se izvede prek sistema eDavki.

Drugačen rok za doplačila po oddanem obračunu DDPO in DohDej

Rok za doplačilo davčnih obveznosti po oddaji obračunov je določen na 30. april, ne glede na to, kdaj je bil predložen obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) ali davka od dohodkov iz dejavnosti (DohDej). Po novem doplačilo torej ni več vezano na datum predložitve davčnega obračuna, temveč na zakonski rok za predložitev (31. marec).

Finančna uprava bo vračila po oddanih obračunih izvajala enako kot doslej, praviloma v 30 dneh od dneva predložitve davčnega obračuna.

II.    MINIMALNI DAVEK

FURS obvešča o novi obveznosti v okviru minimalnega davka (ZMD)

Finančna uprava Republike Slovenije je 6. februarja 2026 izdala obvestilo o pričetku izpolnjevanja obveznosti po Zakonu o minimalnem davku (ZMD). Minimalni davek je del globalne reforme obdavčenja velikih multinacionalnih in domačih skupin ter izhaja iz pravil OECD (GLOBE) in Direktive EU 2022/2523 o globalni minimalni stopnji obdavčitve. Gre za popolnoma nov, ločen sistem obdavčitve, ki ne sledi pravilom DDPO, temveč posebnim globalnim standardom.

Za zavezanca po ZMD se šteje vsak subjekt v sestavi skupine, ki izpolnjuje oba pogoja:

• nahaja se v Sloveniji, in
• je del velike mednarodne skupine ali velike domače skupine, katere letni konsolidirani prihodki znašajo vsaj 750 milijonov EUR v najmanj dveh od štirih poslovnih let pred preizkusnim letom.

To pravilo sledi mednarodnemu standardu (Pillar II), ki cilja na največje multinacionalne skupine. Po ocenah Ministrstva za finance naj bi v Sloveniji kriterij izpolnjevalo več sto subjektov, kar pomeni, da bo obveznost precej širša, kot se je sprva predvidevalo.

ZMD je uvedel globalno minimalno obdavčitev dobičkov velikih skupin, ki mora znašati vsaj 15 % na ravni države, kjer skupina posluje. S tem se preprečuje preusmerjanje dobička v jurisdikcije z nizko obdavčitvijo, kar je tudi globalni cilj reforme.

Minimalni davek sestavljata:

• povrhnji davek (Top-up Tax),
• domači povrhnji davek (QDMTT – Qualified Domestic Top-up Tax), ki ima prednost in omogoča Sloveniji, da obdrži davčno osnovo zavezancev, ki poslujejo v Sloveniji.

Obveznost predložitve obračuna domačega povrhnjega davka

• Zavezanec mora oddati obračun tudi, če nima obveznosti plačila.
• Rok: 30. junij 2026, če se poslovno leto konča do 31. 12. 2024.
• Obrazec bo dostopen na eDavkih predvidoma v maju 2026.

Možno je tudi imenovanje vložniškega subjekta, ki v imenu vseh slovenskih subjektov vloži enoten obračun – vendar so vsi subjekti solidarno odgovorni za plačilo. Če zavezanec obrazca ne predloži sam, mora navesti, kateri subjekt skupine ga bo predložil (lokalni ali tuji vložniški subjekt).

III.  DAVEK NA DODANO VREDNOST

FURS uvaja strožje ukrepe pri manjkajočih evidencah DDV

Finančna uprava Republike Slovenije je napovedala strožji nadzor in mesečno sankcioniranje davčnih zavezancev, ki ne predložijo obveznih evidenc obračunanega DDV ter evidenc odbitka DDV. FURS napoveduje med drugim tudi bolj dosleden nadzor poslovnih partnerjev v verigi, ter poglobljeno obravnavo primerov neujemanja med oddanimi evidencami in obračunom DDV-O.

To pomeni, da se obdobje prilagajanja informacijskih sistemov, ki ga je FURS upošteval v preteklih mesecih, uradno zaključuje. Zavezanci, ki evidenc ne oddajajo, bodo odslej obravnavani v prekrškovnem postopku.

Predpisane globe:

• pravne osebe: 4.000–125.000 €,
• samostojni podjetniki: 3.000–50.000 €,
• posamezniki: 400–5.000 €.

Evidence je obvezno oddati prek portala eDavki, kjer je mogoče tudi preveriti, ali so bile posamezne evidence pravilno oddane ter usklajene z obračunom DDV-O.

Nova sodba Sodišča EU (T‑646/24): Tristranska poenostavitev je mogoča tudi v verigi štirih udeležencev

Splošno sodišče Evropske unije je v zadevi MS Ključarovci, d. o. o., v likvidaciji (T‑646/24) sprejelo pomembno odločitev, ki razširja razumevanje uporabe tristranske poenostavitve pri dobavah blaga znotraj Unije. Sodba potrjuje, da se poenostavitev lahko uporabi tudi v kompleksnejši verigi štirih udeležencev (A → B → C → D), in sicer tudi v primerih, ko blago ni fizično dostavljeno subjektu C, temveč neposredno njegovemu kupcu (D).

Odločitev predstavlja pomemben razvoj na področju obravnave verižnih transakcij in prinaša večjo pravno jasnost za gospodarske subjekte, ki poslujejo v večdržavnih dobavnih verigah.

Bistvo odločitve

Sodišče je presodilo, da ni potrebno, da blago fizično prejme udeleženec C, da bi bila izpolnjena zahteva za uporabo poenostavitve. Dovolj je, da je blago dostavljeno kupcu C (tj. subjektu D), če sta oba identificirana za DDV v isti državi članici.

Sodišče je pri tem poudarilo, da je pravna dobava ločena od fizične dobave. Merilo je prenos pravice razpolaganja z blagom kot lastnik, ne pa točna lokacija, kamor je blago pripeljano. Ena sama fizična dobava tako lahko ustvari dve zaporedni pravni dobavi v smislu DDV.

Kdaj je mogoče uporabiti poenostavitev pri štirih udeležencih?

Tristranska poenostavitev se lahko uporabi tudi pri verigi A → B → C → D, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• subjekt B posluje kot posrednik in ni identificiran za DDV v državi C oziroma D,
• blago se v eni sami pošiljki premakne od A do D,
• C in D sta identificirana za DDV v isti državi članici,
• prenos pravice razpolaganja z blagom je pravilno dokumentiran,
• ni prisotnih indicev ali dokazov o davčni utaji.

Sodba tako potrjuje, da “kupčev kupec” ne preprečuje uporabe poenostavitve, če je dobavna veriga ekonomsko in dokumentarno skladna.

Omejitve zaradi davčne utaje

Kljub razširitvi uporabe poenostavitve je sodišče poudarilo tudi sistemski varovalni mehanizem: poenostavitev se ne sme uporabiti, kadar je udeleženec v verigi vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje v transakcijah, ki so del davčne utaje ali goljufivega ravnanja.

V takšnih primerih lahko država članica posrednika (B) zavrne uporabo poenostavitve in mu naloži obveznost plačila DDV, vključno s t. i. sankcijsko obveznostjo, če je udeleženec uporabil svojo identifikacijsko številko za DDV kot del goljufive sheme.

IV. CARINSKI IN UVOZNI DAVKI

Pomembna novost pri uvozu majhnih pošiljk iz držav zunaj EU

Svet Evropske unije je decembra 2025 potrdil pomembno spremembo, ki bo vplivala na vse potrošnike in spletne trgovce, ki naročajo oziroma pošiljajo blago iz tretjih držav. Gre za ukrep, ki je del širše reforme carinskega sistema EU in naslavlja hitro rastoč obseg nizkovrednostnih pošiljk, predvsem iz e‑commerce platform.

Trenutno so pošiljke z vrednostjo do 150 EUR ob uvozu oproščene carine, obračuna se le DDV. To pomeni, da večina malih paketov iz tretjih držav v EU vstopa brez dodatnih carinskih dajatev.

Nova ureditev od 1. julija 2026

Od 1. julija 2026 bo EU uvedla pavšalno carino v višini 3 EUR za nizkovrednostne pošiljke (vrednost pod 150 EUR). Pavšalni znesek 3 EUR se bo obračunal za vsak tarifni razred blaga v pošiljki, torej v praksi pogosto na posamezen artikel

Ukrep je začasne narave, dokler ne začne veljati dokončna carinska reforma, ki bo odpravila prag 150 EUR in uvedla standardne carinske stopnje za vso uvoženo blago. Carina se bo uporabljala predvsem za pošiljke, kjer je prodajalec registriran v sistemu IOSS (Import One-Stop Shop), kar trenutno zajema približno 93 % vseh e‑commerce tokov v EU. Nekatere države članice (npr. Belgija, Francija, Nizozemska, Romunija) bodo že od leta 2026 uvajale dodatne nacionalne “handling” pristojbine, ki bodo ločene od te carine.

Namen ukrepa

• Odprava neupravičenih konkurenčnih prednosti ne‑EU prodajalcev, ki zaradi prostocarinskega praga pogosto prodajajo blago ceneje kot EU podjetja.
• Zajezitev množičnega podvrednotenja pošiljk, s katerimi se izogiba plačilu davkov in carin.
• Povečanje varnosti potrošnikov, saj veliko blaga iz tretjih držav ne izpolnjuje standardov EU (npr. igrače, elektronika).
• Razbremenitev carinskih organov, ki se soočajo z milijoni pošiljk dnevno (v 2024 več kot 12 milijonov na dan).