Davčne novice - November 2025
Zimski regres in zimski dodatek za upokojence
Državni zbor je potrdil Zakon o izplačilu zimskega regresa, s katerim se uvaja nova delovnopravna pravica – pravica do zimskega regresa. Gre za pomemben korak k večji socialni pravičnosti in dodatni motivaciji zaposlenih, ki bodo že letos prvič prejeli ta dodatni prejemek.
Zimski regres je nov, zakonsko določen prejemek, ki dopolnjuje že obstoječi letni regres. Njegov namen je izboljšati finančno varnost zaposlenih v zimskem obdobju ter povečati privlačnost redne zaposlitve. Višina zimskega regresa je določena pri 639 evrih, kar predstavlja polovico minimalne plače.
Roki in izjeme pri izplačilu:
- Rok za izplačilo: najpozneje 18 dni po izplačilu novembrske plače.
- Izjeme: V primeru nelikvidnosti lahko delodajalci, če to določa kolektivna pogodba, izplačilo zamaknejo do 31. marca 2026.
- Posebna ureditev za leto 2025: Možno je delno izplačilo (najmanj ¼ regresa) do 18. decembra 2025, preostanek pa do konca marca 2026.
- Javni sektor: Zamik izplačila ni dovoljen.
Zimski regres bo oproščen prispevkov za socialno varnost in neobdavčen, če skupni znesek ne presega že uveljavljenega praga za izplačila za poslovno uspešnost po Zakonu o dohodnini. Poleg tega se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Upokojenci, ki so upravičeni do letnega dodatka, bodo decembra prejeli tudi zimski dodatek v višini 150 evrov. Dodatek bo izplačan najpozneje do 19. decembra 2025, v primeru naknadno priznane pravice pa skupaj z majsko pokojnino 2026. Dodatek se ne bo štel v dohodek pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Obvezni e-računi od 1. januarja 2028
Državni zbor je 23. oktobra 2025 sprejel Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED), ki bo s 1. januarja 2028 uvedel obvezno uporabo e-računov za vse poslovne subjekte vpisane v Poslovni register Slovenije. Gre za enega ključnih korakov v smeri digitalizacije gospodarstva, ki sledi evropski direktivi o DDV v digitalni dobi (ViDA).
Zakon predvideva, da bodo od 1. januarja 2028 vsi računi za opravljene storitve in dobavljeno blago med podjetji morali biti izdani v strukturirani elektronski obliki (XML), ki omogoča avtomatsko obdelavo brez ročnega vnosa. Papirni računi bodo še naprej dovoljeni le pri poslovanju s potrošniki in tujimi subjekti.
Kaj prinaša zakon?
- Obveznost za vse poslovne subjekte: Vsi, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, bodo morali uporabljati e-račune.
- Standardizacija: Uporaba formata e-SLOG 2.0 ali drugega mednarodno priznanega standarda.
- Varna izmenjava: E-računi se bodo izmenjevali prek registriranih ponudnikov e-poti, sistema PEPPOL, neposrednih povezav ali brezplačne aplikacije miniBlagajna.
- Potrošniki: Zanje se nič ne spreminja – še naprej bodo lahko prejemali papirne račune, razen če se prostovoljno odločijo za elektronsko obliko.
Do začetka veljavnosti zakona imajo podjetja več kot dve leti časa za prilagoditev svojih informacijskih sistemov.
Zakon o lastniški zadrugi delavcev (LZD)
Slovenija je z novim zakonom o delavskem lastništvu naredila pomemben korak k bolj vključujočemu gospodarstvu. Zakon, ki je bil sprejet v Državnem zboru, uvaja pravni okvir za vzpostavitev in dolgoročno delovanje modela delavskega solastništva podjetij.
S tem se Slovenija uvršča med redke države sveta – poleg ZDA, Velike Britanije in Kanade – ki so zakonsko uredile model, podoben t. i. ESOP sistemu (Employee Stock Ownership Plan). Gre za pristop, ki zaposlenim omogoča, da prek lastniške zadruge delavcev (LZD) postopoma postanejo solastniki podjetja, v katerem delajo.
Model temelji na prostovoljnosti – tako s strani lastnikov kot zaposlenih – in je posebej primeren za podjetja, ki se soočajo z izzivi prenosa lastništva zaradi upokojevanja ustanoviteljev.
Prednosti modela:
- večjo stabilnost lastništva,
- izboljšano poslovno uspešnost,
- krepitev lokalnega gospodarstva,
- večjo finančno varnost in motivacijo zaposlenih.
Zakon vključuje tudi vrsto davčnih spodbud:
- za prodajalce deležev: 20 % znižanje davčne osnove,
- za zaposlene: odložena obdavčitev do izplačila dohodka od LZD, z možnostjo ničelne stopnje pri dolgotrajnem članstvu,
- za podjetja: 100 % davčna olajšava za financiranje LZD, ki je na ravni zadruge neobdavčeno.
Predlog prilagoditev sistema normirancev
Državni zbor je potrdil prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Med ključnimi spremembami so:
- Višji prihodkovni pragovi za vstop: Za polne normirance naj bi se prag zvišal na 120.000 €, za popoldanske normirance pa na 50.000 €.
- Spremembe pogojev za izstop: Povprečni prihodki v dveh zaporednih letih, ki presegajo 120.000 € (polni normiranci), 50.000 € (popoldanci) ali 85.000 € (ostali), bodo pomenili obvezen izstop iz sistema.
- Uvedba progresivne obdavčitve: Namesto enotne stopnje se predvideva uvedba dveh stopenj, in sicer 20 % in 35 %, odvisno od višine davčne osnove.
- Nova pravila za začetnike: Pri presoji pogojev za vstop in obstanek se bodo upoštevali tudi prihodki iz prvega leta poslovanja.
- Omejitev ponovnega vstopa: Po izstopu iz sistema bo ponovni vstop mogoč šele po petih letih.
Finančna uprava RS opozarja na nepravilnosti pri povračilih stroškov v zvezi z delom
Finančna uprava RS (FURS) je napovedala okrepljene nadzorne aktivnosti na področju povračil stroškov v zvezi z delom, pri čemer je posebna pozornost namenjena pravilnosti obračuna davkov in prispevkov za socialno varnost. Delodajalci, ki so izplačevali povračila nad zakonsko določenimi zneski brez ustreznega davčnega obračuna, so pozvani, da preverijo in po potrebi popravijo svoje obračune.
Analize FURS so pokazale, da številni izplačevalci zaposlenim izplačujejo višje zneske za prehrano, kot jih določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov. Ker se ti zneski v določenih primerih lahko štejejo kot prikrito izplačilo plače, obstaja tveganje za dodatne davčne obveznosti.
Delodajalcem se svetuje, da pregledajo svoje obračune in preverijo skladnost z zakonodajo. Če se ugotovijo nepravilnosti, jih je mogoče odpraviti z oddajo popravljenih obračunov prek instituta samoprijave, ki je možna le dokler nadzor še ni uveden. Ta možnost omogoča, da se zavezanec izogne prekrškovni odgovornosti, če pravočasno popravi napake in poravna obveznosti.
Nova kombinirana nomenklatura EU
Evropska komisija je objavila posodobljeno različico kombinirane nomenklature (KN), ki bo uporabljena za carinske in statistične namene od 1. januarja 2026 dalje. Nova nomenklatura je bila objavljena v Uradnem listu EU L 2025/1926 z dne 31. oktobra 2025, in sicer v okviru Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2025/1926 z dne 22. septembra 2025.
Kombinirana nomenklatura predstavlja ključno orodje za razvrščanje blaga v carinske tarife in za zbiranje statističnih podatkov o blagovni menjavi. Spremembe v nomenklaturi običajno odražajo tehnološki napredek, spremembe v trgovinskih tokovih ter potrebe po boljši preglednosti in usklajenosti z mednarodnimi standardi.
Zamiki rokov za poročanje o trajnostnosti
Evropska komisija je z Direktivo (EU) 2025/79 omogočila zamik rokov za pripravo trajnostnih poročil v okviru Direktive CSRD. Državni zbor RS je temu sledil s sprejemom novele ZGD-1N, ki določa nove roke za posamezne skupine zavezancev:
1. poročanje:
- Poročanje za poslovno leto 2024.
- Zavezanci: velike družbe, ki so subjekti javnega interesa, z več kot 500 zaposlenimi, ter obvladujoče družbe, ki skupaj z odvisnimi družbami presegajo pragove za velike družbe.
2. poročanje:
- Poročanje prestavljeno na poslovno leto 2027 (prej 2025).
- Zavezanci: vse ostale velike družbe in obvladujoče družbe, ki skupaj z odvisnimi družbami presegajo pragove za velike družbe, a niso vključene v prvi val.
3. poročanje:
- Poročanje prestavljeno na poslovno leto 2028 (prej 2026).
- Zavezanci: majhne in srednje družbe z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu (razen mikro družb), majhne in nekompleksne institucije ter lastne zavarovalnice in pozavarovalnice, če izpolnjujejo pogoje glede velikosti.
Zamiki omogočajo dodatni čas za pripravo in prilagoditev podjetij novim zahtevam trajnostnega poročanja. Obveznosti za prvi val zavezancev ostajajo nespremenjene. Evropska komisija medtem pripravlja tudi spremembe standardov ESRS in dodatne poenostavitve za manjša podjetja.
FURS objavil novo vsebino o poročanju kriptosredstev
Finančna uprava RS je na svoji spletni strani objavila novo vsebino, namenjeno obveznemu poročanju informacij o kriptosredstvih v okviru direktive DAC8 in standarda CARF. Gre za pomemben korak v smeri večje preglednosti in boja proti davčnim utajam na področju digitalnih sredstev.
Z razširitvijo avtomatične izmenjave podatkov med davčnimi organi držav članic EU in državami OECD, ki so pristopile k večstranskemu sporazumu CARF MCAA, se bo nadzor razširil tudi na transakcije s kriptosredstvi. Slovenija je sporazum podpisala 27. novembra 2024 v Paragvaju, prenos v nacionalno zakonodajo pa bo izveden z novelo Zakona o davčnem postopku, ki je trenutno še v zakonodajnem postopku.
Obveznost poročanja bodo imeli ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi (RCASP), ki:
- imajo dovoljenje po Uredbi (EU) 2023/1114 in so registrirani pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP),
- ali pa niso zajeti v navedeni uredbi in bodo morali svojo dejavnost registrirati pri FURS prek sistema eDavki.
Obveznosti, ki jih čakajo:
- pravočasna registracija (pri ATVP ali FURS),
- izvajanje dolžne skrbnosti nad uporabniki,
- letno poročanje podatkov o transakcijah in uporabnikih.
Pomembni datumi:
- od 1. januarja 2026: začetek registracij in izvajanja dolžne skrbnosti,
- od 1. januarja 2027: prvo poročanje za podatke, zbrane v letu 2026.
_________________________________________________________________________________
Želite izvedeti več?