Davčne novice - Junij 2026

I. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH ZA RAZVOJ SLOVENIJE (ZIURS)

Državni zbor RS je 11. maja 2026 sprejel zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije - ZIURS, obsežen interventni zakon, ki poleg ukrepov za znižanje življenjskih stroškov uvaja pomembne spremembe na davčnem, delovnopravnem, pokojninskem in zdravstvenem področju. Določene rešitve imajo takojšen vpliv na podjetja, zlasti v segmentu malega gospodarstva, stroškov dela in DDV obravnave ključnih dobrin.

Dohodnina (ZDoh-2) – spremembe za normirance in obdavčitev najemnin

Uvaja se prenovljen sistem normiranih odhodkov z bolj izrazito progresivno obdavčitvijo glede na višino prihodkov in status zavarovanja. Nov prag za vključitev v sistem znaša do 150.000 EUR prihodkov za polno zavarovane samozaposlene, za ostale pa do 70.000 EUR.

Obdavčitev oddajanja premoženja v najem se je znižala s 25 % na 15 %, oziroma na 5 % za dolgoročne najeme mladim oziroma mladim družinam. Navedene spremembe veljajo za davčna leta od 1. januarja 2026 dalje (tudi retroaktivno).

Spremembe na področju socialnih prispevkov, pokojnin in delovnih razmerij

ZIURS prinaša pomembne novosti na področju obdavčitve dela in urejanja delovnih razmerij. Na področju prispevkov za socialno varnost se uvaja t. i. socialna kapica, ki omejuje najvišjo osnovo za obračun prispevkov na 7.500 EUR mesečno. Nova ureditev se bo začela uporabljati s 1. julijem 2026.

Na področju pokojninskega sistema zakon uvaja večjo fleksibilnost pri prehodu v upokojitev. Po novem bo posameznikom omogočeno, da ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev hkrati prejemajo polno pokojnino in nadaljujejo z delom oziroma se ponovno zaposlijo. Hkrati se uvaja tudi nova najnižja osnova za obračun prispevkov za samozaposlene in kmete z nižjimi prihodki. Nova ureditev se bo začela uporabljati s 1. julijem 2026.

ZIURS posega tudi v ureditev delovnih razmerij, kjer se spreminjajo pravila glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za upokojitev. Pogodba lahko po novem preneha avtomatično, razen če delavec pravočasno izrazi interes za nadaljevanje zaposlitve. V takem primeru so možne različne oblike nadaljnjega sodelovanja, vključno z neprekinjenim delovnim razmerjem, spremembo obstoječe pogodbe ali sklenitvijo nove. Za zaposlene, ki pogoje za upokojitev izpolnjujejo ob uveljavitvi zakona ali jih bodo dosegli do konca leta 2026, je predvideno enoletno prehodno obdobje, v katerem morajo z delodajalcem urediti nadaljnji status, sicer lahko pride do prenehanja delovnega razmerja.

DDV (ZDDV-1)

ZIURS uvaja znižanje stopnje DDV na 5 % za osnovna živila. Nova, nižja stopnja DDV se bo začela uporabljati prvi dan drugega meseca po uveljavitvi zakona.

Zdravstvo in socialna ureditev

ZIURS posega tudi na področje zdravstva in socialne varnosti, kjer uvaja spremembe v organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev ter pravicah zavarovancev. Med pomembnejšimi novostmi so prilagoditve glede izdaje soglasij za delo zdravstvenih delavcev, kar lahko vpliva na razpoložljivost kadra, ter spremembe v sodelovanju med javnimi zdravstvenimi zavodi in zasebnimi izvajalci, z namenom boljše učinkovitosti sistema. Dodatno zakon posega tudi v pravice in obveznosti iz zdravstvenega zavarovanja, obenem pa vključuje še spremembe na področju zimskega regresa in dolgotrajne oskrbe, kar širše vpliva na socialni položaj posameznikov in obremenitve javnih sistemov.

Začasni interventni ukrepi

Zakon uvaja več začasnih ukrepov, usmerjenih predvsem v kratkoročno blažitev stroškov in administrativnih bremen za gospodarstvo. Na področju DDV se začasno uvaja znižana 9,5-odstotna stopnja za energente, kar naj bi omililo vpliv visokih cen energije tako za gospodinjstva kot za podjetja. Poleg tega zakon odlaga začetek uporabe novega Zakona o gostinstvu (ZGos-1) do leta 2027, s čimer se sektorju zagotavlja dodatni čas za prilagoditev. Pomembna je tudi sprememba na področju odgovornosti delodajalcev, saj se omejujejo regresni zahtevki ZZZS v primeru poškodb pri delu, razen kadar je škoda posledica naklepnega ravnanja, kar zmanjšuje potencialno finančno izpostavljenost delodajalcev.

II. Vračilo DDV za zavezance iz tretjih držav

Davčni zavezanci brez sedeža v Evropski uniji lahko pod določenimi pogoji zahtevajo vračilo slovenskega DDV do konca junija 2026 za leto 2025. Ključno tveganje predstavlja rok za oddajo zahtevka, saj njegova zamuda praviloma pomeni izgubo pravice do vračila.

Pravico do vračila lahko uveljavljajo davčni zavezanci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• nimajo sedeža, stalne poslovne enote ali prebivališča v EU,
• v Sloveniji niso opravljali obdavčljivih transakcij, razen v omejenih primerih, kjer zakon omogoča izjeme (npr. določene storitve, za katere je uporabljen mehanizem obrnjene davčne obveznosti).

Obseg vračila

Zavezanci lahko zahtevajo vračilo DDV, ki jim je bil:

• zaračunan pri nabavi blaga in storitev v Sloveniji,
• obračunan ob uvozu blaga v Slovenijo.

III. Oddaja napovedi za odmero dohodnine (Doh‑Odm)

Do 31. julija 2026 morajo zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine (Doh‑Odm), če informativnega izračuna niso prejeli ali če podatki v njem niso bili ustrezno dopolnjeni.

Obveznost oddaje velja za zavezance, ki:

• niso prejeli informativnega izračuna dohodnine, ali
• so informativni izračun prejeli, vendar vedo, da bi ga morali popraviti ali dopolniti, pa tega niso storili v predpisanem roku.

Nepravočasna oddaja ali neoddaja napovedi lahko vodi v obračun zamudnih obresti, izpostavljenost prekrškovnim sankcijam (globe), ali pa potencialno dodatno davčno obremenitev v primeru kasnejših ugotovitev davčnega organa.