Davčni vodnik za Srednjo in Vzhodno Evropo 2026

Poročilo ponuja pregled davčnih sistemov v regiji srednje in vzhodne Evrope. Od prve izdaje leta 2013, ko je zajemala 15 držav, se vodič stalno širi in letos vključuje že 25 jurisdikcij.

Poleg Slovenije letošnja izdaja zajema tudi višegrajske države, jugovzhodno Evropo, Nemčijo, Avstrijo, Ukrajino, Romunijo, Moldavijo in baltske države. Vključuje tudi prispevke pisarn Forvis Mazarsa v srednji Aziji, in sicer iz Kazahstana, Kirgizistana in Uzbekistana.

Prvi del vodiča predstavlja pregled davčnih sistemov po posameznih državah na podlagi podatkov, ki so jih pripravile posamezne pisarne Forvis Mazars. Na koncu vodiča so vključene zbirne preglednice, ki omogočajo neposredno primerjavo ključnih davčnih parametrov.

Ključne ugotovitve za Slovenijo in primerjava z ostalimi državami v regiji:

Slovenija v regionalni primerjavi ne izstopa kot jurisdikcija z najnižjimi davčnimi stopnjami, temveč kot trg s stabilnim in razmeroma predvidljivim davčnim okvirom, ki je za vlagatelje zanimiv predvsem zaradi kombinacije pravne varnosti, članstva v EU in dostopa do širšega alpsko-jadranskega prostora.

• Slovenija z 22-odstotno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb ni med najbolj davčno ugodnimi sistemi v regiji; v primerjavi s Hrvaško, kjer velja stopnja 10 % za manjše davčne zavezance in 18 % nad pragom, ter z Madžarsko z 9-odstotno stopnjo, je manj konkurenčna z vidika nominalne obdavčitve dobička, vendar ostaja ugodnejša od Avstrije, kjer je stopnja 23 %.
• Pri obdavčitvi dela Slovenija sodi med dražje jurisdikcije v regiji. Strošek dela je praviloma višji kot na Hrvaškem in v več državah jugovzhodne Evrope, vendar praviloma nižji kot v Avstriji. To pomeni, da je Slovenija primernejša za vlagatelje, ki poleg stroškov vrednotijo tudi kakovost delovne sile, pravno varnost in predvidljivost sistema.
• Slovenski sistem dohodnine je progresiven in po strukturi bližje avstrijskemu kot hrvaškemu ali madžarskemu modelu. V primerjavi s sistemi z bolj enostavno ali nižjo obdavčitvijo dohodkov je zato manj privlačen za projekte, ki temeljijo predvsem na optimizaciji stroškov dela, vendar bolj ustreza okoljem, kjer vlagatelji iščejo stabilnost in institucionalno zrelost.
• Po drugi strani Slovenija ponuja pomembne olajšave za raziskave in razvoj, investicije ter digitalni in zeleni prehod. Prav te spodbude lahko ob ustreznem načrtovanju izboljšajo dejansko davčno učinkovitost naložbe in Slovenijo približajo bolj konkurenčnim jurisdikcijam v regiji.
• Z vidika davčne administracije in skladnosti Slovenija sodi med bolj razvite sisteme v regiji, kar jo približuje Avstriji in jo v nekaterih vidikih postavlja pred Hrvaško in druge manj kompleksne sisteme. To lahko pomeni višje administrativne zahteve, hkrati pa večjo predvidljivost in manjše regulativno tveganje za resne mednarodne vlagatelje.

V izdaji smo vključili tudi neposredne kontaktne podatke naših pisarn in davčnih strokovnjakov za morebitna dodatna vprašanja.

Obiščite in raziščite našo interaktivno spletno platformo vodiča CEE Tax Guide 2026 tukaj:
CEE Tax Guide 2026 Online Tool

Spodaj prenesite naš brezplačni davčni vodič v PDF-obliki.