Davčne novice - Avgust 2026

I. VRAČILO DDV IZ DRUGIH DRŽAV ČLANIC EU

Do 30. septembra 2026 je mogoče uveljavljati vračilo DDV, ki je bil slovenskim davčnim zavezancem v letu 2025 zaračunan v drugih državah članicah EU. Slovenski davčni zavezanci, identificirani za namene DDV v Sloveniji, lahko pod predpisanimi pogoji vložijo zahtevek za vračilo takšnega DDV. Uveljavljanje vračila je posebej relevantno pri stroških službenih poti, sejemskih dejavnostih, najemu poslovnih prostorov in nabavi storitev v tujini.

Obdobje vračila praviloma ne sme biti krajše od treh koledarskih mesecev in ne daljše od enega koledarskega leta, izjema pa velja za zahtevke, ki se nanašajo na preostanek koledarskega leta. Ob tem velja opozoriti, da lahko posamezne države članice v svoji zakonodaji določajo dodatne zahteve glede vračil, zato je priporočljivo pravočasno preveriti lokalna pravila in dokumentacijo.

II. USTAVNO SODIŠČE DOPUSTILO REFERENDUM O INTERVENTNEM ZAKONU

Vsebino Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije smo že predstavili v junijski izdaji davčnih novic. V začetku avgusta je Ustavno sodišče RS odločilo, da je referendum o zakonu dopusten, ter razveljavilo sklep Državnega zbora, ki je referendum predhodno označil za nedopusten.

Odločitev pomeni, da se lahko nadaljuje postopek zbiranja podpisov za razpis referenduma. Ustavno sodišče je pri tem presodilo, da zakon vsebuje tudi vsebine, ki presegajo področja, za katera ustava referendumskega odločanja ne dopušča, zato njegove dopustnosti ni mogoče presojati zgolj skozi prizmo davčnih določb.

Za gospodarstvo in davčne zavezance je odločitev pomembna predvsem zato, ker ustvarja dodatno negotovost glede časovnice uveljavitve ukrepov, predvidenih v zakonu. Nadaljnji razvoj dogodkov bo zato smiselno spremljati, saj lahko vpliva na predvidene davčne in druge sistemske spremembe, vključene v zakonodajni paket.

III. VIDA: PRIPRAVE NA NAJVEČJO REFORMO SISTEMA DDV IN ENOTNA DDV REGISTRACIJA V EU

Evropska unija nadaljuje implementacijo paketa VAT in the Digital Age (ViDA), ki predstavlja eno največjih sprememb sistema DDV v zadnjih desetletjih. Cilj reforme je povečanje učinkovitosti pobiranja DDV, zmanjšanje davčnih goljufij ter poenostavitev poslovanja podjetij na enotnem evropskem trgu. Reforma bo uvedena postopoma do leta 2035, prve spremembe pa začnejo veljati že leta 2027.

Za podjetja bodo posebej pomembne nove zahteve glede elektronskega izdajanja računov in digitalnega poročanja čezmejnih transakcij. Evropska komisija ocenjuje, da bo digitalizacija poročanja pomembno prispevala k zmanjšanju administrativnih stroškov in učinkovitejšemu nadzoru DDV obveznosti.

Pomemben del reforme predstavlja tudi koncept enotne DDV registracije (Single VAT Registration). Namen ukrepa je zmanjšati število primerov, v katerih se morajo podjetja registrirati za DDV v več državah članicah. Poslovni subjekti, ki opravljajo čezmejne dobave blaga in storitev, bodo lahko določene obveznosti izpolnjevali prek enotnega sistema poročanja, kar naj bi zmanjšalo administrativna bremena in stroške skladnosti poslovanja.

Čeprav je do polne implementacije reforme še nekaj let, je za podjetja smiselno že danes oceniti vpliv sprememb na ERP sisteme, procese izdajanja računov in interno davčno poročanje, saj bodo potrebne prilagoditve pogosto zahtevale daljše pripravljalno obdobje.

IV. DAC9 IN GLOBALNI MINIMALNI DAVEK (PILLAR TWO): NOVA ERA DAVČNEGA POROČANJA

Države članice EU nadaljujejo z uvajanjem pravil, povezanih z globalnim minimalnim davkom (Pillar Two), pri čemer pomembno vlogo prevzema tudi direktiva DAC9. Ta uvaja standardizirano zbiranje in avtomatično izmenjavo podatkov med davčnimi organi držav članic glede obračuna tako imenovanega povrhnjega davka (top-up tax).

Evropska komisija je julija objavila nov sveženj postopkov zaradi nepopolne implementacije nekaterih evropskih pravil, med drugim tudi DAC9, kar nakazuje, da bo področje poročanja in izmenjave podatkov v prihodnjih letih pod posebnim nadzorom evropskih institucij.

Za multinacionalne skupine se tako povečuje pomen kakovosti in usklajenosti davčnih podatkov. Praktični izzivi se pojavljajo predvsem pri določanju efektivne davčne stopnje po posameznih jurisdikcijah, zbiranju podatkov iz različnih informacijskih sistemov ter pripravi poročil za namene GloBE pravil.

Tudi Finančna uprava RS nadaljuje s prilagoditvami elektronskih obrazcev za obračun minimalnega davka, s čimer želi zavezancem olajšati izpolnjevanje novih obveznosti. Čeprav gre za relativno novo področje, se vse bolj kaže, da bo uspešna implementacija pravil Pillar Two zahtevala tesno sodelovanje davčnih, računovodskih in IT funkcij znotraj skupin.