Davčne novice - Julij 2026

I. EU NAPOVEDUJE OBSEŽNO POENOSTAVITEV DAVČNIH PRAVIL

Evropska komisija je 24. junija 2026 predstavila sveženj davčnih poenostavitev, katerega cilj je zmanjšati administrativna bremena za podjetja in poenostaviti uporabo pravil neposrednega obdavčevanja znotraj EU. Predlagane spremembe vključujejo t. i. davčni »omnibus«, ki posega na področja davčnih odtegljajev, pravil proti davčnemu izogibanju (ATAD), čezmejnih reorganizacij in mehanizmov za reševanje davčnih sporov med državami članicami. Komisija ocenjuje, da bi lahko predlagani ukrepi podjetjem prinesli pomembne prihranke pri stroških skladnosti in povečali pravno gotovost pri čezmejnem poslovanju.

Pomemben del svežnja predstavlja tudi prenova Direktive o upravnem sodelovanju (DAC), s katero želi Komisija poenotiti in poenostaviti obstoječa pravila poročanja ter izmenjave informacij med davčnimi organi. Cilj predloga je zmanjšati razdrobljenost pravil, izboljšati kakovost davčnih podatkov ter poenostaviti izpolnjevanje obveznosti za podjetja, pri čemer naj bi se ohranila sedanja raven davčne transparentnosti.

Več o predlaganih spremembah, predvideni časovnici ter njihovih potencialnih učinkih na podjetja si lahko preberete v našem prispevku »Razkrit sveženj EU za poenostavitev obdavčitve: kaj morajo podjetja vedeti«.

II. ROK ZA VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE JE 31. JULIJ 2026

Zavezanci, ki niso prejeli informativnega izračuna dohodnine za leto 2025, morajo sami vložiti napoved za odmero dohodnine. Rok za oddajo napovedi je 31. julij 2026. Obveznost velja ne glede na višino prejetih dohodkov, če je posameznik v letu 2025 prejemal dohodke, ki so predmet dohodnine.

FURS sicer informativne izračune pripravi na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ter podatkov, ki jih posredujejo izplačevalci dohodkov. V praksi se z obveznostjo samostojne vložitve napovedi pogosto srečajo predvsem posamezniki, ki so prejemali določene dohodke iz tujine oziroma dohodke, s katerimi davčni organ ni razpolagal ob pripravi informativnih izračunov.

Zavezancem priporočamo, da pravočasno preverijo, ali jim je bil informativni izračun izdan, in v primeru, da ga niso prejeli, pravočasno oddajo napoved prek sistema eDavki oziroma na drug predpisan način.

III. NOV SEZNAM TVEGANIH DRŽAV

Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja je objavil posodobljen seznam držav, pri katerih je ugotovljeno visoko oziroma povečano tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma.

Med spremembami velja izpostaviti, da sta bili na seznam držav pod okrepljenim nadzorom Projektne skupine za finančno ukrepanje (Financial Action Task Force – FATF) na novo uvrščeni Bosna in Hercegovina ter Irak. Hkrati sta bili s seznama FATF odstranjeni Alžirija in Namibija.

Kljub umiku s seznama FATF pa Alžirija in Namibija ostajata vključeni na skupnem seznamu tveganih držav, ki ga upoštevajo zavezanci za izvajanje ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Razlog za njuno nadaljnjo vključitev je dejstvo, da sta državi še vedno uvrščeni na seznam visoko tveganih tretjih držav na podlagi ustrezne delegirane uredbe Evropske unije.

Poslovanje s subjekti iz tveganih držav zahteva okrepljeno preverjanje poslovnega partnerja, izvora sredstev in namena transakcij ter povečano spremljanje poslovnega razmerja. Nekatere transakcije je treba poročati Uradu RS za preprečevanje pranja denarja.

IV. SODIŠČE EU: PRILAGODITVE TRANSFERNIH CEN OB KONCU LETA NISO SAMODEJNO PREDMET DDV

Sodišče Evropske unije (SEU) je 13. maja 2026 v zadevi Stellantis Portugal (C-603/24) podalo pomembna pojasnila glede DDV obravnave prilagoditev transfernih cen, ki jih družbe znotraj mednarodnih skupin izvajajo ob zaključku poslovnega leta. Sodba potrjuje, da takšnih prilagoditev ni mogoče avtomatično obravnavati kot plačilo za storitve, ki bi bile predmet DDV.

Obravnavani primer se je nanašal na portugalskega distributerja vozil Stellantis Portugal (nekdanji General Motors Portugal), ki je vozila kupoval od povezanih proizvajalcev znotraj skupine in jih prodajal na portugalskem trgu. V skladu z medskupinskimi dogovori so se transferne cene ob koncu leta prilagajale z namenom zagotavljanja vnaprej določene ravni dobičkonosnosti distributerja. Prilagoditve so bile izvedene prek dobropisov oziroma bremepisov in izračunane na podlagi celotne stroškovne osnove distributerja.

Portugalski davčni organ je menil, da so zadevna plačila dejansko predstavljala nadomestilo za storitve popravil, ki jih je distributer zagotavljal v povezavi z vozili, zato je od njih zahteval obračun DDV.

SEU se s takšno razlago ni strinjalo in je poudarilo, da za obdavčitev transakcije z DDV ni dovolj zgolj obstoj plačila. Za nastanek obveznosti obračuna DDV morata biti hkrati izpolnjena dva ključna pogoja, in sicer mora obstajati pravno razmerje z vzajemnimi obveznostmi med strankama ter neposredna povezava med identificirano dobavo blaga ali storitev in prejetim plačilom.

V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da so bile prilagoditve transfernih cen namenjene doseganju ciljne ravni dobičkonosnosti distributerja in niso predstavljale plačila za posamezne, jasno določljive storitve. Na podlagi navedenega je SEU presodilo, da obravnavane prilagoditve transfernih cen ne predstavljajo plačila za opravljanje storitev in zato niso predmet DDV iz tega naslova. Sodišče je sicer nakazalo, da bi bilo mogoče podobne prilagoditve v določenih okoliščinah obravnavati kot popravek cene osnovne transakcije, vendar se do tega vprašanja v predmetni zadevi ni vsebinsko opredelilo.

Sodba predstavlja pomembno usmeritev za mednarodne skupine, ki uporabljajo mehanizme naknadnih prilagoditev transfernih cen. Podjetjem priporočamo, da pregledajo pogodbene podlage, način dokumentiranja teh prilagoditev ter njihovo DDV obravnavo. Posebno pozornost je smiselno nameniti situacijam, kjer bi bilo prilagoditev mogoče povezati s konkretno dobavo blaga ali storitev oziroma kjer bi lahko vplivala na ceno prvotne transakcije.