Davčne novice - September 2026

I. DIREKTIVA EU O PREGLEDNOSTI PLAČIL: KAJ ČAKA DELODAJALCE?

Evropska unija želi z Direktivo (EU) 2023/970 okrepiti uresničevanje načela enakega plačila za enako delo oziroma delo enake vrednosti. Direktiva uvaja vrsto ukrepov za večjo preglednost plačnih sistemov, zmanjševanje plačne vrzeli med spoloma ter učinkovitejše uveljavljanje pravic zaposlenih. Države članice bi morale direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo do 7. junija 2026.

Čeprav je rok za implementacijo že potekel, Slovenija ob pripravi tega prispevka prenosa direktive v lokalno zakonodajo še ni zaključila. V letu 2026 je bil pripravljen osnutek zakonodaje, vendar končna ureditev še ni bila sprejeta. Delodajalcem torej za zdaj še ni treba uvajati novih postopkov, bodo pa ti v prihodnje najverjetneje postali del nacionalne zakonodaje.

Med najpomembnejšimi novostmi so pravica kandidatov do informacij o začetni plači oziroma plačnem razponu, prepoved spraševanja o preteklih plačah kandidata, večja dostopnost informacij o plačnih sistemih ter pravica zaposlenih do informacij o povprečnih plačah zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti. Direktiva uvaja tudi obvezno poročanje o razlikah v plačilu med spoloma za večje delodajalce.

Prvo poročanje bo predvidoma čakalo največje delodajalce že leta 2027. Delodajalci z 250 ali več zaposlenimi bodo morali o plačni vrzeli poročati letno, delodajalci s 150 do 249 zaposlenimi pa na tri leta. Obveznost se bo kasneje razširila tudi na delodajalce s 100 do 149 zaposlenimi. Če bo ugotovljena neupravičena plačna vrzel, višja od 5 %, bodo potrebni dodatni korektivni ukrepi.

Čeprav slovenska implementacija še ni zaključena, je smiselno, da podjetja že zdaj pregledajo svoje plačne sisteme, opise delovnih mest in merila za določanje plač ter napredovanj. Posebno pozornost velja nameniti vprašanju, ali so razlike v plačilih med primerljivimi delovnimi mesti objektivno utemeljene in ustrezno dokumentirane. Tako bodo delodajalci bistveno bolje pripravljeni na nove zahteve, ko bodo te formalno vključene v slovenski pravni red.

II. NADALJUJE SE POSTOPEK ZA RAZPIS REFERENDUMA O INTERVENTNEM ZAKONU

V nadaljevanju razvoja dogodkov, o katerih smo poročali v junijski ter avgustovski izdaji tega novičnika, se je 1. septembra začelo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Pobudniki referenduma morajo do 5. oktobra zbrati najmanj 40.000 overjenih podpisov volivcev.

Do začetka zbiranja podpisov je prišlo po odločitvi Ustavnega sodišča RS, ki je razveljavilo sklep Državnega zbora o nedopustnosti referenduma. S tem se referendumski postopek nadaljuje v fazi zbiranja podpore za njegovo razpisanje.

Za gospodarstvo in davčne zavezance ostaja ključna predvsem časovnica nadaljnjega zakonodajnega postopka. Ker zakon vsebuje številne ukrepe na področju davkov, prispevkov, normirane obdavčitve, trga dela in socialnih zavarovanj, bo njegov nadaljnji status pomemben za načrtovanje poslovanja in spremljanje prihodnjih zakonodajnih sprememb. Zato priporočamo, da zainteresirani deležniki razvoj dogodkov spremljajo tudi v prihodnjih mesecih.

III. ROK ZA VRAČILO DDV IZ DRUGIH DRŽAV ČLANIC EU SE PRIBLIŽUJE

Rok za vložitev zahtevka za DDV, plačanega v letu 2025, je 30. september 2026. Slovenski davčni zavezanci, identificirani za namene DDV v Sloveniji, lahko zahtevajo vračilo DDV, ki jim je bil zaračunan pri nabavi blaga ali storitev v drugih državah članicah EU, če izpolnjujejo pogoje za vračilo v posamezni državi članici.

Priporočljivo je, da podjetja pravočasno preverijo morebitne neuveljavljene zahtevke ter zagotovijo ustrezno dokumentacijo. Zahtevki se praviloma nanašajo na obdobje najmanj treh mesecev in največ enega koledarskega leta. Za podjetja, ki poslujejo na mednarodnih trgih, lahko pravočasno uveljavljanje vračil predstavlja pomembno priložnost za optimizacijo denarnega toka in zmanjšanje davčnih stroškov.

IV. SODNA PRAKSA: DAVČNE POSLEDICE POSOJIL DRUŽBENIKOM OB PRENEHANJU DRUŽBE

Vrhovno sodišče RS je v sodbi X Ips 35/2025 obravnavalo vprašanje davčne obravnave terjatev družbe do družbenikov v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku brez likvidacije. Sodišče je pojasnilo, da z izbrisom družbe njeno premoženje ne preneha, temveč preide na družbenike. Če premoženje vključuje tudi terjatve družbe do družbenika, lahko te zaradi združitve položaja upnika in dolžnika prenehajo (t. i. konfuzija), kar pa ima lahko pomembne davčne posledice.

Odločitev je posebej relevantna za družbenike, ki imajo do svojih družb odprta posojilna razmerja, saj potrjuje, da je treba pri zapiranju družb poleg korporacijskih in računovodskih učinkov skrbno preveriti tudi morebitne posledice na področju obdavčitve dohodkov iz kapitala oziroma prikritih izplačil dobička. Sodba tako predstavlja pomembno opozorilo, da lahko na videz administrativno enostaven postopek prenehanja družbe povzroči nepričakovane davčne učinke.